Čakalne dobe v Sloveniji: ali reforma zdravstva iz leta 2025 skrajšuje čakanje na zdravnika
Objective
Analizirati, ali spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so začele veljati maja 2025, dejansko skrajšujejo čakalne dobe za prve specialistične preglede v Sloveniji, in oceniti, kako odločitev Ustavnega sodišča o dvojni praksi zdravnikov vpliva na dostopnost javnega zdravstva.
Methodology
Primerjali smo uradne podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje o številu bolnikov, ki čakajo dlje od dopustnih rokov, s stališči Ministrstva za zdravje, Zdravniške zbornice Slovenije in sindikata Fides. Analizirali smo besedilo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti iz maja 2025, podatke o spremembah čakalnih dob med 31.
avgustom 2024 in 31. decembrom 2025 po specialnostih ter poročila o dostopu do novih zdravil in o kadrovskih primanjkljajih, zlasti pri družinskih zdravnikih.
Findings
000 bolnikov v Sloveniji oktobra 2025 čaka nesprejemljivo dolgo na zdravljenje, kar po oceni AmCham Slovenija neposredno zmanjšuje produktivnost in konkurenčnost gospodarstva. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel navaja, da se je število bolnikov, ki čakajo dlje od dopustne meje, med 31. avgustom 2024 in 31.
decembrom 2025 zmanjšalo za 10 odstotkov, pri čemer so se v kardiologiji, urologiji, infektologiji, ginekologiji in diabetologiji čakalne dobe zmanjšale za skoraj 30 odstotkov, medtem ko v oftalmologiji in psihiatriji ni bilo bistvenih sprememb.
Novela iz maja 2025 je močno omejila delo javno zaposlenih zdravnikov pri drugih izvajalcih na trgu, ker je vlada menila, da dvojna praksa podaljšuje čakalne dobe v javni mreži.
Sindikat Fides je junija 2025 vložil zahtevo za ustavno presojo, Ustavno sodišče pa je decembra 2025 prepoved razveljavilo, ker krši pravico do svobodne gospodarske pobude, in parlamentu naložilo spremembo zakona v enem letu. Dodaten pritisk predstavlja dostop do zdravil: slovenski bolniki na nova zdravila v povprečju čakajo 600 dni, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem.
Reforma zato kaže delne, neenakomerne rezultate: napredek v nekaterih specialnostih, vztrajne vrzeli v drugih in nerešeno vprašanje kadrov ter razmerja med javnim in zasebnim sektorjem.
Key Assumptions
- •Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o čakalnih dobah so primerljivi med letoma 2024 in 2025.
- •Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti je glavni zakonodajni dejavnik, ki je vplival na čakalne dobe v obravnavanem obdobju.
- •Izjave ministrice za zdravje in strokovnih združenj odražajo uradna stališča njihovih institucij.
Limitations
- •Podatki po specialnostih niso popolni za vse izvajalce in regije Slovenije.
- •Vpliva sodne odločitve iz decembra 2025 na čakalne dobe še ni mogoče meriti, ker je preteklo premalo časa.
- •Analiza ne vključuje podrobnih stroškovnih podatkov o izvajanju reforme.
Discussion
Discussion (1)
Focusing solely on the 10% reduction in wait times ignores the systemic collapse of primary care access caused by restricting dual practice, which forces patients into more expensive specialist queues. How does the Ministry plan to reconcile this minor statistical improvement with the broader erosion of physician retention and total health system capacity?
Share
Evaluation Scores
Data Sources
European Observatory on Health Systems and Policies: Amendments to the Health Care Act in Slovenia
official
Reliability: 90%
Accessed: Nov 7, 2026
The International Wire: Slovenia Health Reform Agenda, Minister Valentina Prevolnik Rupel
news
Reliability: 80%
Accessed: Nov 7, 2026
AmCham Slovenia: From Waiting Rooms to Decisions, A Healthy Society Is an Investment
organization
Reliability: 75%
Accessed: Nov 7, 2026
